Bližal se je sončen vikend in tako sem že naredila načrt, kam bomo šli tokrat. Odločila sem se za obisk jame Pekel, ker mi je prijateljica povedala, da je jam prekrasna in da se jo splača obiskati. Tako sem v soboto zjutraj pripravila nahrbtnik, notri dala vse potrebno, pozabila nisem niti na naglavne svetilke, ker sem vedela, da gremo globoko v jamo.
Že pred jamo smo videli, da nas čaka resnično lep in poseben obisk jame. Vodič nas je vodil po prekrasnih poteh jame in imel svetilko, tako da jaz svoje naglavne svetilke nisem potrebovala, ker je bila jama tudi osvetljena.
Ko smo prišli do polovice poti, pa nam je vodič rekel, da bo ugasnil vse luči. Seveda sem sama takoj pomislila, da naglavne svetilke ne morem uporabiti, ker me bodo vsi čudno gledali, a zelo sem se bala teme. Ko je vodič ugasnil luči in je nastala čista tema, sem jaz prižgala naglavno svetilko in vsi so se začeli smejati.
Kako mi je bilo nerodno zaradi naglavne svetilke, ampak jaz resnično nisem zdržala v tisti temi. Kar naenkrat sem pomislila, da sem globoko v jami in da je okoli mene čista tema. Danes se smejim zaradi moje naglavne svetilke, kajti sedaj dobro vem, da bi lahko zdržala tisto kratko minuto v temi.
Vsak človek ima svoje strahove, tako sem jaz tisti trenutek padla v šok in še dobro, da obstajajo naglavne svetilke, ker sem se tako rešila v tisti situaciji. Vsem ostalim pa sem polepšala dan, ker so se pošten nasmejali.
Če boste imeli namen obiskati jamo, nikar ne pozabite na naglavne svetilke, lahko vam pridejo prav, tako kot je prišla prav meni. Če bi šla še enkrat, bi naredila isto, da brez naglavne svetilke ne bi šla v jamo v to, sem prepričana.