So ljudje, ki neprestano berejo knjige in so ljudje, ki ne berejo. Sam sem bil človek, ki ni bral in sem bil prepričan, da jaz tega ne potrebujem, da nisem človek, da bi prebiral romane. To je bilo zame izguba časa. Ja, resnično sem tako razmišljal, ko sem bil mlad.
Potem pa sem prišle v srednja leta in začel izgubljati samozavest, na besednem zakladu in tako sem počasi začel dojemati, da ti branje knjig, da to prav to. Žalosten sem bil ob tem spoznanju, da sem leta in leta tako razmišljal in da si nikoli nisem priznal, da je branje knjig veliko več.
Tako sem se začel spreminjati, bral sem knjige vsak dan. Moji dnevi so bili drugačni in kar naenkrat si nisem mogel predstavljati, da ne berem več. Spraševal sem se, kje bi potem dobil vso potrebno znanje, kako bi duhovno rastel.
Sedaj sem prepričan, da je branje njih naša osebnostna in poslovna rast, da nam omogoča boljše življenje.
To sem sedaj prenesel na svoje otroke. Takoj, ko je bilo možno, sem jim povedal, kakšno napako sem počel sam in kako bodro je brati knjige. Tako moji otroci vsak dan 20 minut berejo. Vsi si izbirajo knjige sami, sam jim kdaj kaj predlagam in č vidim, da jih ne zanima, jim poiščem kaj drugega.
Otrok mora v knjigi uživati, če ne bo izgubil veselja do knjige in branja. Še dobro, da sem sam to spoznal in da sedaj moji otroci radi berejo, ker tako bo njihova samopodoba dobra in bo samo rasla.