Le kaj bi naša hiša brez vrtne ute. Dokler je še nismo imeli je ležalo vrtno orodje, pa kosilnica in škropilnica kar tam nekje ob hiši. Brez vsakega reda. In vedno, ko sem kaj iskal nisem nikdar takoj našel.
Vedno je sledilo najprej pospravljanje, šele potem delo za katerega sem se tisti trenutek odločil. Kar dolgo časa smo bili brez vrtne ute, ko mi je nekega dne počil film, ko nisem našel preprostega orodja kot je žaga za železo. Če bi orodje imelo svoj prostor, bi ga našel takoj, tako pa je iskanje postalo prava misija nemogoče. Nikdar nisem vedel kje imam kaj, ali je v garaži ali je v kleti ali leži kje ob hiši ali pa je celo kje pri kakšnem sosedu. Totalni nered v glavnem. Pa sem hitro izkoristil obisk sejma dom in vrt, kjer so bile razstavljene lične vrtne ute, da sem kar naročil eno. Seveda leseno, kot je vse okrog hiše.
No razen bazena, ha ha. Med časom, ko sem čakal na dobavo vrtne ute sem pripravil teren, betonska plošča je morala biti pripravljena do njenega prihoda. Pa tudi vso orodje in pripomočke sem moral zbrati na kup in narediti razpored, kako bo vse to lepo zloženo v vrtni uti. Naokrog sem poiskal vso orodje, tudi tisto posojeno sosedom, ga vsakega posebej pregledal, če se bo lahko služilo svojemu namenu. Pokvarjeno in polomljeno orodje sem hitro nadomestil z novim. Ravno prav sem končal, ko zazvoni telefon in mi sporočijo, da je tovornjak z naloženo vrtno uto pravkar zapustil njihovo skladišče. Proti večeru pa je vse končano. Vrtna uta postavljena na svoje mesto, vso orodje in pripomočki pa skrbno zloženi, kot v kakšni trgovini. To je to.
Danes si življenja brez vrtne ute sploh ne znam več predstavljati. Kako malo je potrebno, da je človek lahko zadovoljen.
