Težave z črevesjem so se začele že nekaj časa nazaj. Videl sem, da ko sem pojedel določeno hrano, da sem bil napihjen. Takrat se s tem nisem preveč obremenjeval, ker sem vedel, da to nič takega. Ko pa sem začel čutiti pekočo bolečino pri popku, pa me je zaskrbelo. Vseeno sem se tolažil, da je moja prebava ok. Nisem hotel takoj do zdravnika, tako sem počakal en mesec in opazoval, kako se počutim in če je bolečina ostajala.
Žal je moja bolečina bila prisotna. Ponavadi po jedi. Tako sem obiskal zdravnika, ki me je napotil v laboratorij, kjer sem dal kri in blato. Potem pa je bila na vrsti kolonoskopija. Ja, dobil sem napotnico za naprej. Po eni strani sem bil vesel, ker bom tako točno vedel, kaj se dogaja, po drugi strani pa me je bilo strah, da kolonoskopija ne bi kaj nevarnega pokazala.
Datum pregleda sem dobil kar hitro, čez 1 mesec. Bolj kot je bila kolonoskopija blizu, bolj me je bilo strah. Kako bom jaz to preživel. Ko sem spraševal druge, so imeli vsi različna mnenja. Nekateri so rekli, da to nič takega, spet drugi pa da grozno boli. No, nisem hotel biti eden izmed tistih, ko bi jih bolelo. Nisem pa mogel vedeti, predenj nisem šel. Tisti dan sem bil pošteno nervozen. Ni mi bilo niti najmanj všeč, da me čaka kolonoskopija.
Sam pregled je potekal hitro, moram pa reči, da sem čutil na nekaterih delih bolečino. Nisem eden izmed tistih, ki ne čutijo nič in nisem eden izmed tistih, ki jih zelo boli. Sem nekje vmes. Tako, da lahko povem, kako je, ko boli in ko ne boli nič. Izvid je pokazal, da je moje črevesje zdravo in da nič nevarnega. Paziti moram le na prehrano, ker mi določena hrana razdraži črevesje. Glavno, da sem zdrav.