Ko prideš na zabavo prijateljice in niti ne pričakuješ, da bo tam foto stojnica. Jaz sem bila res presenečena. Najprej zato, ker je bila tam v kotu foto stojnica, po drugi strani pa to, da nisem ravno človek, ki obožuje slikanje. Ampak kar hitro sem spoznala, da je ravno to na njeni zabavi povezalo večer v celoto. Prav ta foto stojnica ni bila le dodatek k zabavi, temveč prostor, kjer so nastajali nasmehi, sproščenost in obilica spominov, ki niso bili pozabljeni z zadnjo pesmijo na zabavi.
Kot sem rekla, že ob samem prihodu me je presenetila. Njeno preprosto ozadje, nekaj rekvizitov in fotoaparat.
Samo to je bilo potrebno, da so bili trajno ujeti trenutki, ki so se tisti večer zgodili. Sprva so bile tudi moje prijateljice malo sramežljive, kar je meni dalo več samozavesti, da sem lažje pristopila in vzela klobuk. Počasi so pristopile tudi druge in vzele različne rekvizite. Kmalu je foto stojnica postala kraj, kamor smo se vsi dobre volje večkrat vračali. Včasih smo se šli slikat sami in se pačili, drugič pa s prijatelji in se smejali do solz.
Najlepše od vsega mi je bilo to, da foto stojnica ne zahteva popolnosti – lahko se preprosto prepustiš toku in ustvariš lepe, zabavne in smešne fotke. Kako lepo je bilo videti slike, kjer so bili ujeti trenutki smeha, objemov, neurejenih las, pogovorov… Tako je na fotografijah videti energijo med nami in naše odnose.
Na koncu smo bili vsi istega mnenja, da je foto stojnica povezala ljudi. Povezala je tudi tiste, ki se med seboj niso poznali, in nastale so smešne fotografije. To ni bila samo zabava, ampak tudi skupna izkušnja, ki je ne bom pozabila. Zdaj, ko grem na zabavo in je v kotu skrita foto stojnica, sem prva, ki grem tja in naredim sliko dobrodošlice.